Kruh

Vsakič te zapelje v skušnjavo postati gospod,

Ki se hrani z drobtinicami pod služabnikovo mizo.

Vabi te, da mu narediš zlo, ga zabodeš,

Razrežeš na kose, použiješ njegovo še toplo telo.

Brez sramu se ti prikazuje gol kot ob stvarjenju.

Perverznež je. Provocira te z vzdržnostjo.

A ti se mu daješ in daš. In vsako jutro

In vsak večer ponavljaš mokasto igro.

Ustvaril te je kot sežigalnico svoje krivde.

Ko te nasiti, spregovoriš in si takoj še bolj lačen.

Da, da, ljubi te, zato tudi sedaj sprejema vase tvoj nož.

Ve, da se vse njegove rane zdrobijo v tvojih rokah.